O meni

Vzgojen sem bil v ateistični družini. Večina ljudi, ki sem jih poznal v svoji mladosti, je imela materialističen pogled na svet. Pogled, ki bi ga lahko povzeli takole: duh je proizvod telesa, ko telo umre, duh umre. In posledično: zavest je proizvod človeških možganov, obstaja le, dokler možgani delujejo. Ko sem bil mlad, se nisem spraševal o teh prepričanjih – vse do svojega 27. leta, ko so časopisi začeli objavljati članke o bioenergiji, starih prerokbah in drugih nenavadnih zadevah. Pisalo se je leto 1987, jaz pa sem začutil željo po iskanju nečesa več v življenju. Danes bi temu rekli duhovno prebujanje.

Od takrat se je na poti moje duše zgodilo marsikaj. Preveč, da bi tukaj sploh začel opisovati. Še vedno sem zakoreninjen v “resničnem” svetu, kot bi ga mnogi imenovali – svetu služb, hiš, avtomobilov in drugih pomembnih materialističnih lastnosti, ki jih vsi cenimo. Vem pa tudi, da čeprav živim v tem svetu, nisem od tega sveta. Vem, da sem duh, veliko večji od mojega fizičnega telesa in njegovega sedanjega življenja. In da je tako tudi z vsemi drugimi ljudmi. Vem, da sem obstajal preden se je moje sedanje življenje začelo in da bom obstajal tudi potem, ko se bo končalo. In tako bodo tudi vsi ostali. Včasih me ljudje sprašujejo, zakaj se ne spomnimo življenja pred tem življenjem. Moj odgovor je: saj se lahko, ko dvignemo svojo zavest na raven, kjer so te informacije dostopne. Potrebno je malo truda a za to obstaja razlog in tako je prav. Ker sem smo prišli, da pridobimo nova znanja, to pa je mogoče le, če nam informacije iz drugih življenj ne odvračajo pozornosti od tega, kar se dogaja tukaj in zdaj. Na višjem nivoju našega bivanja se vse dogaja tukaj in zdaj, tam ni preteklosti in prihodnosti, obstaja le sedanjost ampak to je preveč za naš Zemeljski um. Na Zemlji imamo koncept linearnega časa s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. In ta čas teče le v eno smer (linearno) v prihodnost, ki je še ni, medtem ko preteklosti ni več, sedanjost pa je izjemno kratka. V konceptu linearnega časa lahko rečemo da se naše modre duše tukaj rodijo z amnezijo, ki bo popolnoma izginila šele nekoč v prihodnosti, ko bomo tukaj umrli in šli naprej v drugačno bivanje.

Nekega dne leta 2011 sem naključno brskal po YouTubu, ko sem naletel na intervju z zanimivo gospo. Razlagala je, kako izvaja regresije (miselna potovanja) v pretekla življenja. Iz nekega razloga je nisem nehal gledat in ko je omenila, da svojo tehniko tudi poučuje, sem vedel, da je to tisto, kar želim početi tudi jaz. Ta gospa je bila Dolores Cannon. Ko je naslednjič poučevala v Evropi, sem se pridružil njeni skupini in ostalo je zgodovina.

Danes uporabljam Doloresino tehniko, zato da pomagam ljudem, da se zacelijo (ponovno postanejo celi) in poglobijo. Poglobijo vpogled v svoje življenje in zacelijo tiste dele, ki so ostali odklopljeni, navidezno nedelujoči ali iz nekega razloga potrebujejo pozornost. Ko vidim ljudi, kako rastejo na ta način, mi polepša dan.